Drevesni velikani sredi ravnic
Ureditev dveh velikih javorolistnih platan pri vrtcu v Gančanih je svojevrsten podvig in tudi izziv za drevesne plezalce in arboriste.
Besedilo in fotografije: Boris Strmšek
Ko se prvič pelješ od Beltincev proti Gančanom, se mogoče niti ne zavedaš, da izstopajo med ostalimi drevesi. Naslednjič jih opaziš že od daleč. Zadnje kilometre se dvigujejo pred teboj, kot dve katedrali, ko pa stojiš pod njimi, pa kar nekako ostaneš brez besed. Platani pri vrtcu v Gančanih se dvigujeta nekam proti nebu, njihove dimenzije pa so res izjemne.
Platane so mogočna drevesa, obenem so tudi zelo trpežna, zato jih ljudje radi sadijo v mestna naselja, ob ceste, v parke, najdemo pa jih tudi pri raznih monumentalnih zgradbah. Relativno hitro rastejo, odporne pa so tudi na razne vplive urbanega okolja, le njihova velikost je pogosto predmet (nepotrebnega) strahu. Ker je platana močno drevo, ki ima razvit močan koreninski sistem, njena višina ne predstavlja nevarnosti, če je drevo seveda vitalno in za njega dobro skrbimo. A to zadnje dejstvo se seveda tolmači na različne načine. V praksi to pomeni, da so za nego drevesa, se pravi obrezovanje, oblikovanje in ostale posege, pristojni arboristi, ki se ukvarjajo z nego dreves v urbanih okoljih. Arboristika je neke vrste urbano gozdarstvo, le da je tukaj pomembno vsako posamezno drevo, v gozdu pa se gleda bolj na gozd kot celoto. Arboristika zajema tudi nekatere dejavnosti, ki jih klasično gozdarstvo ne, predvsem obrezovanje, čiščenje in redčenje krošenj, oblikovanje krošenj in profilov drevesa (ob zgradbah, nad cestišči, pločniki…) ter ostale dejavnosti, ki so zajete v Evropskem standardu za obrezovanje dreves.
Platane v Gančanih stojijo pred vrtcem, nekako vsaka na svojem vogalu stavbe, ki je bila verjetno postavljena nekje sredi 19. stoletja, torej je verjetna starost platan ocenjena na okoli 170 let, njihova debelina pa sedaj znaša 170 cm, obseg pa čez 530 cm. Tudi njihova višina je izjemna, okoli 35 metrov, vendar so bila drevesa pred kakšnim desetletjem žal precej znižana in je bila s tem precej okrnjena njihova naravna rast. Ker so bile platane obglavljene, je to posledično pomenilo na mestih rezov rast šopastih poganjkov (divjakov), ki se hitro spremenijo v zelo dolge in močne veje brez veliko stranskih vej, kar pomeni, da jih je težko oblikovati. Ker je bilo teh poganjkov veliko, je bila seveda nuja pregledati mesta (nekdanjih) rezov in razredčiti poganjke oziroma novorastle veje na teh mestih, obenem pa po deblu razredčiti veliko število poganjkov ter ustvariti pogoje za oblikovanje nadomestnih krošenj v nižjih predelih drevesa. Mesta rezov pri obglavljenih drevesih (pretirano krajšanje vrhov oziroma vej z motorno žago) so šibka mesta, saj se tam pojavlja razkroj, obenem pa poganjajo na obodu nove veje, ki se hitro debelijo. Na teh mestih se posledično pogosto pojavljajo odlomi vej, kar predstavlja nevarnost. Sicer pa je platane pregledala arboristka Tanja Grmovšek in po njenih ugotovitvah so platane še vedno zdrave in ne predstavljajo nevarnosti, razen zaradi nestrokovnih posegov, kar pa je možno sanirati. In tako je prišel na začetku marca čas za drevesno-plezalski izziv posebne vrste.
Obrez platan v Gančanih seveda ni bil preprost poseg. Zaradi njihove višine in razvejanosti je bilo predvsem potrebno poznavanje vrvnih tehnik za delo na drevesih, delo pa smo kombinirali tudi z dvižno košaro na nižjih delih dreves. Drevesnega plezalca je dvižna košara »dostavila« do polovice drevesa, nato pa je bilo treba namestiti vrv na višje predele čim bližje vrhovom, kar je poseben postopek in zahteva kar nekaj izkušenj in spretnosti. Dodati je treba še veliko izkušenj in predvsem moči, da ne govorimo o plezalskih sposobnostih, ki jih takšen poseg zahteva od akterjev. Kombinirali smo delo na vrvi na eni platani z delom z dvižno košaro na drugi platani, da se izognemo nevarnostim padajočih vej. Vsekakor je bil občutek na vrhu platan neverjeten, saj šele takrat občutiš vso mogočnost dreves. Daleč sega pogled čez prekmurske ravnice. Šopaste poganjke, ki so v bistvu že precej močne in dolge veje, smo razredčili, odstranili smo odmrle dele nekdanjih rezov ter nekaj polomljenih vej, ki so obvisele na drevesih. Tako smo nekoliko razbremenili drevesa, jih oblikovali in jim dali osnovo za nadaljnjo rast.
Drevesa so kljub neustreznemu in predvsem nestrokovnemu posegu v preteklosti še vedno vitalna in zdrava, le obglavljeni deli zahtevajo sedaj več in pogostejšo nego, kakor pa bi, če bi imela drevesa naravno rast. S tem posegom smo naredili drevesa varnejša, saj rastejo ob cesti in ob vrtcu ter so zaradi tega še toliko bolj »na udaru«. Mimoidoči jih sedaj lahko brez skrbi občudujejo. In ko boste obiskali platane, jih poskušajte objeti. Naj vam razkrijemo skrivnost, da boste potrebni štirje. In ko se boste dotaknili drevesa, se zavedajte, da so se ga lahko dotikali tudi vaši predniki. Če bomo za drevesa lepo skrbeli, pa se jih bodo dotikali tudi naši potomci, saj so drevesa nekakšna živa vez med generacijami, ki se fizično ne morejo srečati. Zato moramo za drevesa lepo skrbeti, saj so obenem tudi največja in najstarejša živa bitja na našem planetu.
Objavljeno: Mali rijtar – Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 92, stran 16 • junij 2022 • letnik XIX • ISSN -1581-7156